Prehlad – katera zelišča res učinkujejo ?

1. Zakaj in kako?

Oh, ta prehlad!

Zdravilna zelišča niso le stvar naših babic in Pehte, lahko jih nabiraš tudi ti. Prehlad pri tebi ali tvojem otroku, suh, dražeč kašelj ali moker kašelj, gripa, vročina? Pripravi se vnaprej in si zagotovi pomoč narave, ko se bodo začeli naslednji znaki prehlada. Pri tem je treba upoštevati nekaj osnovnih pravil, predvsem pa se vedno prepričati o tem, ali res nabiramo pravo zelišče. Če nisi prepričan/a glede zelišča, vzami s sabo v gozd zeliščarsko knjigo, guglaj, ali pa pošlji sliko meni in bomo skupaj ugotovili, ali je to to, ali ne.

Še en napotek, ki ti ga polagam na srce je, da vedno nabiramo le tam, kjer je narava neokrnjena; daleč od cest od industrije. Nabiramo samo tam, kjer je veliko rastlin in naberemo do največ tretjine celotne populacije rastlin. Pri tem imejmo v mislih seveda tudi to, da je morda tam pred nami nabiral že nekdo in je dejansko na rastišču že manj kot 2/3 začetne populacije rastlin. Najboljše je, če najdete čisto svoje rastišče, tam, kamor drugi ne zahajajo. Zagotavljam, da je pravi užitek nabirati rastline na takih področjih in ni nam žal nobenega dodatnega prehojenega kilometra.

Zelišča se od zdravil iz lekarne razlikujejo v tem, da vsebujejo namesto ene ali dveh izoliranih učinkovin tudi po več sto učinkovin, ki delujejo na človeka bolj celostno. Dodaten plus je, da svojemu telesu pomagamo z nečem iz našega okolja, na kar se telo odziva bolje. Spomnimo še, da zelišča sama ne ozdravljajo, so le podpora telesu, da se pozdravi samo. Spomnijo ga, kako je treba funkcionirati, sploh ko je v igri prehlad ali druge bolezni. (Da tega, kako tekne čaj proti gripi ali vročini, niti ne omenjam).

2. Prehlad – katera zelišča lahko nabiraš za podporo dihalom?

Z vsakim zeliščem, ki ga spoznaš, nabereš in dodaš v svojo zbirko, pridobiš tri stvari: novo znanje, povezavo z naravo in občutek varnosti, da ko se naslednjič pojavi prehlad, gripa ali kakšna druga nadležna bolezen, imaš na zalogi vse, kar je potrebno. Ne, ni treba takoj ob prehladu v lekarno, ob vročini seči po calpolu in ob kašlju po sirupu. Narava ima zate in za tvoje nekaj že pripravljeno, in prav zdaj lahko to že najdeš. Nabiranje zelišč te bo poleg vsega še napolnilo z energijo in ti dalo zagon za nadaljnje raziskovanje narave.

PLJUČNIK (Pulmonaria officinalis)

Pljučnik prepoznamo po belih lisah na listih in značilnih raznobarvnih cvetovih. Njegovo ime, pa tudi oblika, nas kar samo opominja na njegovo učinkovanje; čaj pijemo ob obolenjih dihal, hripavosti, vnetju grla in kašlju. Najdemo ga v bolj vlažnih listnatih gozdovih, iščimo ga predvsem ob robovih. Pogosto se moramo zelo potruditi, da ga najdemo. Čaj s pljučnikom je eden od najboljših načinov, kako ublažiti prehlad, močan kašelj in bolečine v pljučih. Pomaga tudi pri dolgotrajnem kašlju.

Sestavine: Alantoin, flavonoidi, čreslovine, rastlinske sluzi, saponini, vitamin C.

LAPUH (Tussilago farfara)

Njegovo latinsko ime priča o tem, da je eno od najstarejših zelišč pri kašlju. Tussis namreč pomeni kašelj. Listi in cvetovi vsebujejo od 7-8% sluzi, v rastlini so še čreslovine, flavonski glikozidi, unilin, itd. Sluzi zmanjšujejo vzdraženost sluznic, pomagajo pri suhem kašlju, odpravlja prehlad in pomaga pri katarju in kroničnem bronhitisu. Deluje rahlo diuretično (pomaga telesu pri izločanju vode). Ne uporabljamo ga dlje kot 6 tednov v letu.

Raste skoraj povsod 🙂 Poiščimo sončna/polsenčna rastišča ob gozdnih robovih, robovih travnikih, rad raste tudi na posekah in je ena od prvih rastlin na površinah plazov in nasipov.

BRŠLJANASTA GRENKULJCA (Glechoma hederacea)

Če prihajate s Koroške, ste za to rastlino verjetno že slišali in jo okusili v »repni župi«. Povojček, polaj ali povojčič, kot so domača poimenovanja zanjo, pomaga pri vnetjih dihal, pri bronhitisu, kašlju in odganja prehlad. Vsebuje flavonoide, grenčine, saponine in čreslovine, pa še vitamin A in C. Z njo zdravijo tudi gastritis in težave zaradi preveč kisline v želodcu, velja pa kot pomladansko krepčilo za jetra, žolčnik in ledvice.

Prihaja iz družine ustnatic (to so tiste rastline, pri katerih so cvetovi oblikovani kot usta- npr. mrtva kopriva, melisa, rožmarin), nabiramo pa celotne poganjke, lahko čez vso leto. Raste na sončnih področjih ob robovih vrtov in travnikov, ob škarpah in ograjah. Nekateri v njej vidijo plevel.. No, mi vemo bolje 🙂

Zgornje fotografije so nastale na najinih potepanjih, nekaj pa jih je tudi od deklet, ki so sodelovale pri zeliščarskem izzivu in delile svoje fotografije. Hvala @melitaromm @tjasasercer @tzagar @alenkademar !

Za konec naj dodam še, da zelišča hodite nabirati sami, v miru, da se lahko posvetite naravi in sebi. Vzemite si čas in morda najdete poleg teh zelišč še kakšno novo. Ko si pripravljate čaj, si morate vzeti čas in v njem uživati. Čestitajte si, saj ste ustvarili čisto pravi domači zeliščni čaj. Poskusite okusiti čim več različnih odtenkov zelišča, saj se zdravljenje začne že z vonjanjem in okušanjem.

V prispevku je omenjenih nekaj od prvih zelišč, ki jih v letu lahko nabiramo. Od tistih, ki jih nabiramo kasneje, so posebej učinkoviti tudi trpotec, ajbiš in gozdni slezenovec ter materina dušica. Izvleček slednje, nabrane v neokrnjeni naravi, nudimo tudi v našem nežnem zeliščnem mazilu. Mazilo z materino dušico . Uporabljamo ga lahko že pri dojenčkih, pri mokrem ali suhem kašlju, posebej dobro pomirja tudi kašelj ponoči in pomaga pri izkašljevanju. Tanko plast večkrat dnevno nanesemo na predel prsi, zvečer pa predel pokrijemo še s toplo tetra plenico.
Narava ima v svojem repertoarju prav vse, kar potrebujemo 🙂 Zaupajmo ji.

Veliko zabave vam želim ob nabiranju,
Irena iz Timusa